Matične celice rešile življenje deklici

”3000 ameriških dolarjev namenjenih hrambi matičnih celic je bila neprecenljiva odločitev” je povedala Tonya Morris, mati 5 letne deklice iz Pinevilla Missouri, ko je delila svojo zgodbo o tem, kako so njeni deklici prav te matične celice rešile življenje. Klinična študija na Duke University, kjer je zdravljenje potekalo je ena izmed mnogih uspešnih študij v Ameriki.

Slika: Sparrow Morris so rešili z lastnimi matičnimi celicami.

5 letna Sparrow je prva izmed 8 otrok, za katerega se je družina Morris odločila shraniti matične celice iz popkovnične krvi so zapisali pri Fox2Now. Njena mati je zgodbo o zdravljenju na Duke University delila tudi na konferenci medicinskih sester v Missouriju. Leta 2008, je deklica, ko je bila stara komaj 1 leto utrpela hude možganske poškodbe. Pri padcu v domači bazen je deklica kar 45 minut ostala brez kisika. Možganske poškodbe, ki so pri nesreči nastale so bile tako hude, da se deklica zaradi njih ni več mogla premikati in govoriti.

Leto kasneje je Sparrow prejela transfuzijo svoje lastne popkovnične krvi in rezultati so bili presenetljivi. Njena mati je povedala, da so spremembe opazili že takoj naslednji dan, ko je deklica začela ponovno govoriti in se tudi lažje premikati. Zdaj se družina lahko veseli in uživa življenje z živahno deklico , ki bo to jesen začela obiskovati vrtec.

VIDEO PREDSTAVITEV PRISPEVKA

Matične celice za zdravljenje tumorja na možganih

Rezultati 5 letnega bilateralnega slovensko-nemškega projekta Systher, ki ga izvajata nacionalni inštitut ter zavod za RS za transfuzijsko medicino kažejo velik potencial uporabe matičnih celic pri zdravljenju glioblastoma, ki je najpogostejša, a tudi najbolj usodna oblika možganskega tumorja. Na to temo je v Ljubljani tudi potekal mednarodni simpozij v organizaciji Društva za celično in tkivno inženirstvo Slovenije.

V okviru projekta so se z raziskavo osredotočili na razvoj in zdravljenje rakavih obolenj, predvsem na glioblastom, ki je najpogostejša, a tudi najbolj usodna oblika možganskega raka.

Za to vrsto raka zboli tri do pet ljudi na 100.000 prebivalcev, pogostnost bolezni pa narašča predvsem med mlajšo populacijo. Bolniki živijo največ leto po izbruhu bolezni, je na novinarski konferenci ob robu simpozija dejala znanstvenica Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega instituta za biologijo, ki je bil tudi slovenski nosilec projekta.

Rezultati raziskav : matične celice so bolj genetsko stabilne

 Z raziskavami v laboratoriju so dokazali, da so matične celice iz kostnega mozga, ki jih sicer v medicini uspešno uporabljajo za zdravljenje številnih bolezni, bolj genetsko stabilne v interakciji s tumorskimi celicami glioblastoma, kot je veljalo do sedaj.

Tako so ovrgli mnenje, da se te celice pretvorijo v tumorske celice – kar pomeni, da jih lahko uporabijo za zdravljenje.

Ta podatek bo po njihovem mnenju v medicini koristen za prihodnjo uporabo bodisi samih matičnih celic bodisi kot nosilcev učinkovin v celični terapiji – npr. da bi matično celico “obogatili” s “suicidalno” učinkovino, kar bi ob interakciji s tumorsko celico povzročilo propad celice raka. Poleg tega se lahko število in vrsta matičnih celic v samem tumorju uporablja za diagnozo oz. oceno prognoze in odziva na razne vrste zdravljenja.

Projekt je vključeval več kliničnih študij na področju terapije in razvoja diagnostičnih orodij ter eno od prvih tovrstnih študij metabolizma raka, ki se lahko odraža v krvni sliki. Malignost tumorja namreč pusti odtis v naboru protiteles, ki se prenašajo po krvi. Tako so merili ta protitelesa v skupini zdravih posameznikov in pri bolnih, te vrednosti pa bodo lahko v prihodnosti služile za diagnostične namene.

Sedaj so opravili merjenja v skupini zdravih posameznikov, čaka pa jih še merjenje pri bolnikih s to vrsto možganskega tumorja. Rezultati bodo po besedah Primoža Rožmana z Zavoda RS za transfuzijsko medicino v letu dni.

Še več takšnih projektov

Ta projekt je sicer med prvimi na svetu združil področji celičnega zdravljenja in sistemske biologije. Trajal je pet let, vreden pa je bil 5,6 milijona evrov, pri čemer je Nemčija prispevala štiri milijone evrov, Slovenija pa 1,6 milijona evrov. Partnersko so sodelovale slovenske in nemške znanstveno raziskovalne in klinične institucije.

Rezultati projekta so bili objavljeni v približno štiridesetih publikacijah, med katerimi jih najmanj deset sodi med najbolj prestižne revije na področju imunologije, nevrokirurgije, regenerativne medicine, celične transplantacije in bioinformatike.

Sicer pa so tudi danes opozorili na to, da država premalo vlaga v inovacije v Sloveniji. Predvsem zdravstvo in raziskave matičnih celic sta za Slovenijo po Rožmanovem mnenju velika priložnost za uspeh, česar pa država očitno glede na vložke ne vidi.

Vir: Dnevnik  http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042510548

Vita 34 – 19 uspešno zdravljenje z matičnimi celicami

Vita 34 je najuspešnejša evropska banka matičnih celic in vztrajno povečuje prednost pred ostalimi evropskimi bankami celic, kar je odraz njihovega načina dela v vseh fazah postopka. Če vas zanima, v čem se razlikujejo od ostalih ponudnikov, spoznajte prednosti Vite 34.

Z današnjim dnem so objavili devetnajsto (19) uspešno zdravljenje z matičnimi celicami, ki so bile shranjenje pri podjetju Vita 34.

Seznam uspešnih transplantacij najdete tukaj: Vita34_Uspesna_zdravljenja

Maticne celice iz popkovnicne krvi shranjujemo pri podjetju Vita 34.

Matične celice rešujejo življenja! Zato jih shranjujemo pri podjetju z najboljšimi rezultati v Evropi!

Izvorne celice za delavce, ki so izpostavljeni sevanju

Zdravstveni delavci bi morali delavcem, ki odpravljajo posledice v poškodovani jedrski elektrarni v Fukušimi, odvzeti kri, trdijo japonski raziskovalci.


Iz lastnih izvornih (matičnih) celic je možno razviti nov / zdrav kostni mozeg

Če bodo delavci izpostavljeni previsokemu radioaktivnemu sevanju, bodo namreč potrebovali izvorne celice. Z zbiranjem krvi bi dobili vir lastnih izvornih celic, s pomočjo katerih bi lahko vzgojili kostni mozeg. Šuiči Taniguči iz bolnišnice Toranomon v Tokiu in Tecuja Tanimoto iz japonske fundacije za rakave raziskave pravita, da nevarnosti morebitne izpostavljenosti visokemu sevanju še ni konec, saj Japonska še vedno doživlja popotresne sunke.

Ekipe pripravljene na odvzem celic
Za zdaj so razmere v elektrarni Fukušima stabilne. Nesrečo so označili z isto stopnjo kot tisto v Černobilu, čeprav so bile leta 1986 tam vrednosti sevanja bistveno višje.

Transplantacijske ekipe so tako na Japonskem kot v Evropi pripravljene, da odvzamejo in shranijo celice delavcev iz nuklearke, a odvzem za zdaj preprečuje japonska komisija za jedrsko varnost, ki se boji, da bi pri delavcih povzročil “telesno in duševno breme”.


Znanstveniki opozarjajo, da lahko matične celice pomagajo pri radioaktivnem sevanju

Odvzem celic ima več prednosti kot darovanje
Odvzem celic delavcem bi imel bistveno več prednosti kot celice darovalcev, saj je treba v tem primeru iskati ustrezne darovalce, obstaja pa tudi tveganje, da bo prejemnik darovane celice zavrnil. S prejemom lastnih celic bi se delavci izognili jemanju zdravil za obvladovanje imunskega sistema, kar bi jim omogočilo, da se lažje upirajo okužbam. Celice bi tako hitro prevzele običajne funkcije v telesu. Shranili pa bi jih tudi za primer, če bi delavci pozneje zboleli zaradi levkemije, kar je za ljudi, ki so bili izpostavljeni sevanju, v prihodnosti precej verjetno.

A znanstveniki priznavajo, da rešitev ni idealna. Posledice izpostavljenosti sevanju bi bil lahko tudi napad na celice v črevesju, koži ali v pljučih, pri zdravljenju raka na teh organih pa izvorne celice niso učinkovite.

Ker bo odpravljanje posledic nesreče v jedrski elektrarni trajalo še mesece, če ne celo leta, Tanimoto in Taniguči opozarjata, da so ukrepi za zaščito delavcev nujni.

A. Mu.

Nov primer uspešnega zdravljenja z matičnimi celicami

Z veseljem objavljamo nov primer uspešnega zdravljenja z matičnimi celicami. Šlo je za zdravljenje poškodbe možganov 3 letne deklice. Zdravljenje so opravili na kliniki Obergoeltzsch Rodewisch v Nemčiji; za zdravljenje pa so bile ponovno uporabljene lastne matične celice, ki so jih shranili pri podjetju Vita 34.

PRIMERI USPEŠNEGA ZDRAVLJENJA Z MATIČNIMI CELICAMI – BANKA VITA 34:

Vita 34 je do sedaj pomagala 16 hudo bolnim otrokom, kar jo uvršča daleč na prvo mesto med bankami matičnih celic, ki delujejo v Evropi.

Uporabne povezave:

Povezava 1: Uporaba matičnih celic v medicini

Povezava 2: Matične celice v kliničnih študijah

Povezava 3: Zakaj Vita 34 dosega boljše rezultate kot ostale banke matičnih celic

 

Laboratorij za shranjevanje matičnih celic

Ponujamo vam zanimiv in poučen vpogled v laboratorij za shranjevanje matičnih celic. S klikom na spodnjo sliko boste vstopili v virtualen ogled laboratorija, ki se ponaša z najboljšimi rezultati v Evropi. Ogledate si lahko obdelavo popkovnične krvi od prihoda v laboratorij do končne shranitve v posodah, ki se ohlajajo s tekočim dušikom.

Virtualen ogled laboratorija: Kliknite na sliko ali vstopite TUKAJ

Prilagamo tudi nekaj slik, ki so bile posnete v laboratoriju podjetja Vita 34 in prikazujejo kako poteka postopek shranitve matičnih celic:

Virtualen ogled laboratorija: vstopite TUKAJ

Iz zarodnih matičnih celic se je sponatno razvila zasnova očesa

Iz mišjih matičnih celic se je spontano razvila zasnova očesa. Zdaj je na vrsti poskus s človeškimi zarodnimi matičnimi celicami.

Slika: Japonski raziskovalci bodo zdaj preizkusili, ali njihova laboratorijska mrežnica iz epruvete lahko zaznava svetlobo in pošilja impulze v mišje možgane, foto: Riken CDB

Raziskovalci z znamenitega raziskovalnega inštituta Riken v Kobeju so bili osupli, ko so videli, da se je iz mišjih zarodnih matičnih celic po desetih dneh v laboratoriju spontano razvila zasnova očesa. Zdaj je na vrsti poskus s človeškimi zarodnimi matičnimi celicami. Če bi se ta postopek izkazal za zanesljivega in bi bilo tako pridobljeno očesno tkivo primerno za transplantacijo, bi to pomenilo povsem nove možnosti pri zdravljenju očesnih degenerativnih patologij, so prepričani japonski strokovnjaki, ki so članek o tem objavili v reviji Nature.

Prav spontana razporeditev mišjih zarodnih matičnih celic, ki so po nekaj dneh v petrijevki začele dobivati prepoznavno tridimenzialno strukturo očesa, je najbolj presenetljiva, pravijo japonski raziskovalci, ki so si svojim odkritjem prišli na naslovnico prestižne britanske revije. Edina stvar, ki so jo naredili biologi, bioinženirji in biokemiki pod vodstvom Jošikija Sasaija, je bila, da so odvzete celice potopili v raztopino, bogato s kemikalijami in hranili. »Raztopini smo dodali proteinski gel, ki ima vlogo nekakšnega ovoja za tkivo. Brez tega se celice ne bi združevale,« je povedal Sasai.

Najprej so nastale kepice začetnih celic očesne mrežnice, ki so po prvem tednu zrasle v strukturo, ki ji pravijo očesni mehurček. Vse se je dogajalo po enakem postopku kot pri zarodku. V naslednjih dveh dneh je nastala očesna čaša, ki ima tipično obliko kozarca za konjak, z dvojnim slojem in značilnimi celicami.

Japonski raziskovalci bodo zdaj preizkusili, ali njihova laboratorijska mrežnica iz epruvete lahko zaznava svetlobo in pošilja impulze v mišje možgane. Ko so leta 2006 celice očesne mrežnice pravkar rojene miši uspešno presadili odrasli miši, se je izkazalo, da zadeva deluje, zato Sasai pričakuje ugoden izid. »Človeška očesna mrežnica se razvije podobno kot mišja, tako da smo pred pričakovanjem ponovitve poskusa s človeškimi zarodnimi matičnimi celicami lahko optimistični,« pravi Sasai.

Presaditve vseh slojev očesnega tkiva bi bile po mnenju znanstvenikov ustreznejše od presaditve celic očesne mrežnice. S tovrstnimi posegi bi lahko zdravili številne bolezni in poškodbe mrežnice, medtem ko je vprašanje, ali bi lahko s tem pomagali tudi pri bolnikih, ki imajo prekinjene povezave med mrežnico in možgani.

»Raziskava kaže, da se lahko izvorne matične celice v ustrezni raztopini spontano razvijejo tudi v najbolj zapletena tkiva. Vendar je treba vedeti, da so izvorne matične celice ‘prebrisane’, zato je sicer pomembno odkritje japonskih raziskovalcev le vrh ledene gore. Kljub temu pa bi to lahko bil nov pomemben korak pri raziskavah izvornih matičnih celic,« je dejal dr. Robert Lanza, vodja razvojnega oddelka znane ameriške biotehnološke družbe Advanced Cell Technology, kjer so pred petimi leti razvili novo metodo pridobivanja izvornih celic iz človeškega zarodka, pri čemer je zarodek ostal živ.


Slika: Zaradi razvoja sodobne medicine (kamor sodi tudi zdravljenje z matičnimi celicami) se je stopnja uspešno zdravljenega raka pri otrocih do 18 let, dvignila iz 25 % (podatek za leto 1975) nad 70 % (podatek za 2009).

To ni prvi tovrstni uspeh pri raziskavi matičnih izvornih celic. Tako je lani ameriškim raziskovalcem z univerze California v Irvinu v petrijevki že uspelo ustvariti koktajl iz kemikalij in proteinov, ki je zarodne celice spodbudil, da so se razvile v osemplastno očesno mrežnico zgodnjega razvoja. Ameriški razvojni biologi iz otroške bolnišnice medicinskega centra Cincinnati pa so na podoben način lani v laboratoriju ustvarili črevesno tkivo. Kasneje jim je uspelo črevesno tkivo ustvariti tudi iz induciranih pluripotentnih izvornih celic, ki so jih dobili iz kožnih celic. Uporaba zarodnih matičnih celic v raziskavah je v ZDA še vedno precej etično sporna.

Zarodne matične celice edine ohranijo sposobnost neskončnega podvajanja, ki jo odrasle celice izgubijo. Raziskave kažejo, da je delitvena sposobnost celic najverjetneje povezana z encimom telomerazo, ki ohranja dolžino telomer – končnih delov kromosomov. Dolžina telomere naj bi namreč odločilno vplivala na delitveno sposobnost celice. Zelo kratka telomera pomeni, da se bo celica kmalu nehala deliti. Ko doseže kritično mejo, se sproži mehanizem, ki prepreči nadaljnje deljenje in celica odmre.

Vir: Delo.si – http://www.delo.si/clanek/147385